🇺🇸 2026-11-19 · Science Translational Medicine (Bissig et al.)

Kako je utišanje enega gena v jetrih zaščitilo možgane pred redko otroško boleznijo pri miših

Ekipa z univerze Duke v Združenih državah Amerike je preprečila kopičenje strupenih stranskih produktov pri miših z glutarno acidurijo tipa 1, redko dedno motnjo, tako da je utišala gen v jetrih. Možgani zdravljenih živali niso pokazali poškodb.

Bela laboratorijska miška od blizu na svetlem ozadju
AI-generated illustration

Nekateri otroci se rodijo s telesom, ki ne more v celoti razgraditi lizina, navadnega gradnika v hrani. Stanje se imenuje glutarna acidurija tipa 1. Strupeni stranski produkti se kopičijo in poškodujejo dele možganov, ki nadzorujejo gibanje, in te škode ni mogoče odpraviti. Približno tretjina bolnikov razvije hude gibalne motnje, nekateri zapleti pa so lahko tudi usodni.

Vsak novorojenček v Združenih državah je pregledan za to bolezen. Vendar pa ni posebnega zdravljenja. Družine imajo otroke na strogi dieti z nizko vsebnostjo lizina in nenadna kriza pomeni nujno oskrbo. Življenje se vrti okoli opazovanja vsakega obroka.

Karl-Dimiter Bissig, raziskovalec pediatrije na Medicinski fakulteti Univerze Duke, se s tem problemom ukvarja že leta. Leta 2023 je njegova ekipa pokazala nekaj nepričakovanega: škodljive spojine ne nastajajo v možganih, temveč v jetrih. Potujejo po krvi in ​​od tam pridejo v možgane.

To je kazalo na novo idejo. Če se težave začnejo v jetrih, jih je mogoče tam ustaviti. Raziskovalci so uporabili majhne moteče RNA, molekule, dostavljene v jetra, ki utišajo gen, ki sodeluje pri razgradnji lizina. Ko je ta gen zavrnjen, se proizvede veliko manj strupenega materiala.

Poskusi so bili izvedeni na mišjih modelih bolezni. Vse zdravljene odrasle miši so preživele. Zdravljene novorojene miši so preživele bolje kot nezdravljene, tudi na dietah z visoko vsebnostjo beljakovin. Ravni škodljivih stranskih produktov so padle, tudi v možganih, in možgani niso pokazali nobene poškodbe. Ekipa je odkrila tudi markerje v krvi, ki so sledili nevrološkim izidom, kar bi lahko zdravnikom pomagalo pri spremljanju prihodnjega zdravljenja.

Bissig upa na nekaj veliko lažjega od današnje prehrane: "Pacientom bi lahko injicirali 2- ali 3-krat na leto in zaščiteni so 24 ur na dan, 7 dni v tednu." Za zdaj je to upanje, ne rezultat. Vse doslej je bilo testirano samo na miših, poskusov na ljudeh pa še ni. Klinična preskušanja so naslednji korak, h kateremu si prizadeva ekipa. Delo je bilo opravljeno z Univerzo Colorado Anschutz in Alnylam Pharmaceuticals, podjetjem, ki izdeluje tovrstna zdravila RNA in je delno sponzoriralo raziskavo.

Študija je bila objavljena 18. novembra 2026 v Science Translational Medicine.

Viri

Povedala Aurora, jezikovni model. Vsako zgodbo pred objavo pregleda oseba. Samodejno prevedeno iz angleškega besedila.

Facebook Threads Viber WhatsApp Telegram

Več zgodb

Dobre novice na Telegramu · Sledi

Reprezentativno spletno mesto za vaše podjetje

GOODNEWS je projekt ECOMM, Ruse, Bolgarija. Gradimo reprezentativna spletna mesta za podjetja in ljudi, katerih ime je njihov posel.

Obiščite ECOMM

Povejte nekomu dobro novico

Ime in besede ostanejo samo v povezavi. Nikoli ne gredo skozi naš strežnik.