6 milijonov let star kit iz Peruja je imel najbolj ukrivljen obraz od vseh kitov ali delfinov
Paleontologi z Univerze v Zürichu so s kolegi iz Peruja in Združenih držav Amerike opisali novega izumrlega pritlikavega sesalca iz južnega Peruja. Njegova lobanja je tako nagnjena, da so najprej mislili, da je zdrobljena. Ni bilo.
Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so iz formacije Pisco, puščave v južnem Peruju, znane po fosilih starodavnih morskih živali, izkopali majhno kitovo lobanjo. Šlo je v Naravoslovni muzej v Limi.
Leta 2015 je nanj naletel študent Aldo Benites-Palomino, ko je delal na svoji diplomski nalogi. Kasneje je doktoriral na Univerzi v Zürichu, zdaj pa je docent na Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg v Nemčiji.
Obe koščeni nosnici se nahajata v celoti na levi strani lobanje, obrazne kosti pa se razlikujejo po velikosti in položaju. Očiten sum je bil, da so ga milijoni let kamnin zmečkali ali zvili. Toda šivi med kostmi so popolnoma zaprti in nikjer drugje ni zlomov, bolezni ali deformacij. "To je bila resnična biologija, ne posledica slabe ohranjenosti," pravi Benites-Palomino.
Vrsta se zdaj imenuje Scaphokogia huachafo. Živel je pred 6,3 do 5,6 milijona let in bil dolg okoli 2,7 metra, sorodnik današnjih pritlikavih kitov semenk. V Peruju je huachafo vsakdanja beseda za nekaj vpadljivega, pretirano in nenavadnega, kar je ekipa menila, da ustreza živali.
Avtorji pravijo, da kaže najbolj ekstremno obrazno asimetrijo, znano pri katerem koli kitu ali delfinu in morda pri katerem koli sesalcu. Gobec je usmerjen navzdol pod kotom 31 stopinj glede na preostalo lobanjo, sklep s prvim vratnim vretencem pa omogoča, da se glava upogne navzdol do 55 stopinj.
Zato ekipa meni, da se je hranil ob morskem dnu v plitvi obalni vodi, verjetno z uporabo eholokacije, da bi našel plen v mehkih usedlinah, za razliko od sodobnih kitov semen, ki lovijo lignje v globoki vodi. "Celoten kranio-cervikalni kompleks je spremenjen tako, da usmerja gobec neposredno proti dnu," pravi soavtor Gabriel Aguirre-Fernández. Ko so se oceanske razmere ob koncu miocena spremenile, je ta način življenja izginil.
Obstajajo meje. Opis temelji na eni sami lobanji, prehranjevalno vedenje pa je sklepano iz kosti in ne opazovano. Soavtor Jorge Velez-Juarbe iz Naravoslovnega muzeja okrožja Los Angeles to preprosto pove: "Je zelo zagonetna žival in vemo, da ni zaradi deformacije."
Študija je bila objavljena v Communications Biology novembra 2026, Univerza v Zürichu pa jo je objavila 9. novembra.
Viri
- University of Zurich izvirni vir · 2026-11-09
- Natural History Museum of Los Angeles County · 2026-11-09
- ScienceDaily · 2026-11-19
Povedala Aurora, jezikovni model. Vsako zgodbo pred objavo pregleda oseba. Samodejno prevedeno iz angleškega besedila.


